iProme

S tem rezultatom se je končala tekma med nogometno reprezentanco Bosne in nogometno reprezentanco Bosanske diaspore¹ v Sloveniji, katera je potekala včeraj v Ljudskem vrtu v Mariboru².

Ker smo nekoliko pozno štartali iz Ljubljanje smo pred stadion prispeli le dobrih 15 minut pred začetkom tekme in ker nam Murphy ni bil naklonjen ter je bila organizacija vstopa narejena bolj po balkansko, smo seveda zamudili uvodnih nekaj minut. Sprva so varnostniki spuščali noter le manjšo kolono, katero sta pregledovala dva varnostnika in seveda zadeva ni tekla nikamor, nakar so ob pričetku tekme odprli celotna vrata in naredili štiri vrste, kar je bistveno pospešilo postopek. Med čakanjem smo se šalili, da bomo zamudili edini zadetek na tekmi in glej ga zlomka, res so Bosanci povedli v drugi minuti srečanja.

Vzdušje na stadionu je bilo dokaj zanimivo, saj so bili vsi navijači, razen organiziranih skupin, pomešani skupaj, tako da so bok ob boku vihrale tako slovenske kot bosanske zastave. Kakih večjih izgredov ni bilo opaziti, razen nekaj posameznih “akcij” prej omenjenih navijaških skupin. Začeli so bosanski navijači, kateri so ob drugem golu njihove reprezentance pometali na igrišče obilico petard in ostalih pirotehničnih izdelkov, zaradi česar je sodniki za nekaj minutk “prekinil” tekmo. Nato so se začela skandiranja, z bosanske strani je bilo slišati: “Pićkice, pićkice.”, slovenski navijači niso ostali dolžni in so ob malce bolj grobem posredovanju enega izmed naših reprezentantov glasno skandirali “Ubij bosanca.”.

Glede same tekme, lahko rečem da je bila dokaj zanimva za ogled, saj je padlo kar sedem golov, videli smo kar tri enajstmetrovke, vendar pa je bila prikazana igra s strani Slovenije precej slaba. O obrambni vrsti raje ne bi izgubljal besed, saj je skoraj čudež, če uspe nasprotniku odvzeti žogo oziroma le to pravilno sprejeti³. Sredinska vrsta je bila dokaj uigrana in je nekaj časa lepo držala žogo in organizirala napade, kateri tudi niso naša najbolj svetla točka. Nekateri naši igralci, ne znajo / zmorejo v 5-6 sekundah po sprejetju žoge v nasprotnikovem kazenskem prostoru le-te udariti proti golu… OK, vemo, da nimamo ravno kakega Rooneya v napadu, vendar bi od nekega profesionalca pričakoval večjo tehnično podkovanost.

Po tekmi smo se odpravili na fast food in eno pijačko, kjer smo se srečali s tekmovalcem iz poptevejevskega reality showa Kmetija 2 - Alexandrom, kateri nas je spravljal v dobro voljo s svojim ruskim naglasom, kateri pa skrivnostno izgine, ko preklinja . Moram priznati, da sprva nisem vedel, da sploh obstaja Kmetija 2, še manj pa da je ta model nastopal noter, dolker mi ni tega povedal kolega s katerim se poznata od prej. Je čisto simpatičen dečko, vedno nasmejan in prav nič “superstar”, kot nekateri drugi, ki so nastopali v podbnih reality showih. Med debato o ceni slave je pripomnil, da ima na probleme edino preko interneta, katere pa mu rešujejo kolegi. Kot primer je navedel netlog ter msn messenger, kjer ga dodaja kot prijatelja in kontaktira precejšnje število ljudi (baje prevladujejo very underage najstnice) in ker ga taki osebni ravno ne interesirajo, prepusti komunikacijo svojim kolegom oziroma cimrom, ki potem uživajo na polno .

Uglavnem, splačalo se je iti v “ta čudni” konec Slovenije⁴.

1. Ćiro: “Svaki drugi futbaler na svijetu je Bosanac.” [↩]
2. Slovenija : Bosna - 3 : 4 [↩]
3. Gol smo prejeli, potem ko je en izmed naših branilcev ni uspel z glavo sprejeti žoge in je le ta odskakljala do bosanskega napadalca. [↩]
4. Beri: vzhodno od Trojan. [↩]